Kako so v Kamnolomu Verd povečali dodano vrednost

Kamnolom Verd je med tremi največjimi kamnolomi v Sloveniji, kjer 30 zaposlenih predela skoraj . V letu 2019 je 28 zaposlenih predelalo 381.000 ton raščenega apnenca. V Letu 2020 so dosegli dodano vrednost, ki je bila primerljiva z najbolj prestižnimi slovenskimi podjetji in znašala 74.664,00 evrov na zaposlenega. Po oceni vodstva bi lahko v prihodnjih letih dosegli dodano vrednost tudi več kot 110.000 evrov na zaposlenega, predvsem zaradi uvajanja storitvenega modela in razvoja novih produktov z višjo dodano vrednostjo.

Izziv

Leta 2020 so zaključili prenovo primarne proizvodne linije, ki vključuje novo dozirno mizo, izločevalec jalovine in drobilec. Stroji in naprave so bili dotrajani, pri čemer je bila zastarela tudi oprema za spremljanje proizvodnega procesa. Informacijski sistemi so bili nepovezani, na primer SCADA sistem za spremljanje proizvodnje, tehtnica ter strojni park. Podatke o obratovanju sredstev, kot so stroški, dnevnik dela in plan uporabe, so vodili ročno, s papirnimi obrazci in računalniškimi preglednicami.

Rešitev

»S posodobitvijo strojev smo dosegli večjo učinkovitost, izboljšali kakovost materiala ter zmanjšali porabo energije,« je izpostavil Komprej. Ob prenovi proizvodnje linije so uvedli tudi nov Tehnološki informacijski sistem, ki so ga postavili strokovnjaki iz velenjskega podjetja Artes. Rešitev temelji na krmilnikih in vhodno/izhodnih enotah podjetja Siemens in programski opremi SCADA podjetja GE Digital in zbira podatke iz več kot 500 senzorjev.

V nadaljevanju bodo v novi sistem povezali še stroje, ki pripadajo staremu delu kamnoloma. Kot pravi Komprej, so pri nadzoru delovanja želeli čimbolj izključiti človeški faktor. »Vsak trak ima kontrolo obratov, če se pretrga ali prereže, se to takoj ugotovi in sistem se samodejno zaustavi. V nasprotnem bi moral biti pri trakovih vedno človek, ki pa ga običajno ni, ko se nekaj zgodi.«

Trenutno prek sistema SCADA zajemajo podatke o porabi električne energije in delovnih ur statičnih strojev ter podatke o teži materiala s štirih tračnih tehtnic. V sistem želijo vključiti tudi podatke iz strojev pri delih, ki se bodo lahko izvajala na oddaljenih deloviščih – na gradbiščih ali v drugih kamnolomih.

Koristi

Iz podatkov, ki so že na razpolago, Artes vzpostavlja sistem za samodejno poročanje v realnem času. V nadaljevanju želijo vanj vključiti tudi podatke o porabi dizelskega goriva in o delovanju mobilnih sredstev, podatke o delu zaposlenih ter okoljske podatke, s čimer bodo lahko odkrivali vplive različnih dejavnikov na uspešnost proizvodnje.

“Če vidim, da ena izmena proizvede več kot druga, moram rešiti problem. Na star način bi potrebovali vsaj en dan analiziranja podatkov, pa še ne bi dobili korektnih informacij,” je izpostavil Komprej.

Poleg podatkov iz strojev in senzorjev je za podporo odločanju nujno upoštevati tudi podatke o gibanju zaposlenih v proizvodnji in pomembne obratovalne dogodke. Z Artesovo rešitvijo za spremljanje proizvodnih dogodkov, evidenco izrabe delovnega časa in planiranje izmenskega dela bodo pridobili analize učinkovitosti in izkoristkov. Ocenjevanje uspešnosti ukrepov pa bodo podprli s pomočjo navzkrižnih terminskih primerjav podatkov.

Projekcija

Sistem za podporo odločanju bo Kamnolomu Verd zagotovil sprotno samodejno izdelavo poročil in analiz za spremljanje stroškov, učinkovitosti in tudi dobičkonosnosti na dnevni ravni. Direktor Matjaž Komprej pričakuje, da bodo tudi na račun boljših podatkov za podporo odločanju lahko dosegli od 10 do 15 odstotkov večjo učinkovitost: »Za kakovostno odločanje rabiš informacije v realnem času. Sedaj dobivamo poročila o stroških za mesec ali več nazaj, kar je bistveno prepozno, saj se vzroki za višje stroške od načrtovanih že zabrišejo.” Načrtujejo tudi povezavo sistema za poročanje s centralnim informacijskim sistemom SAP za dostop do podatkov o prodajnih naročilih in spremljanje dobičkonosnosti po strankah, poslih in delovnih nalogih.