Kako so v Mariborskem vodovodu zmanjšali izgube vode

Mariborski vodovod v zadnjih letih pospešeno vlaga v pametno omrežje. Tako je že več kot 98 odstotkov od 48.000 števcev v omrežju pametnih, pri čemer na osnovi dejanske porabe izdajo 94 odstotkov računov. Mesečno odčitavanje števcev je prispevalo k izjemnemu povečanju obsega podatkov, ki so jih do leta 2020 obdelovali ročno.

Kot je povedal Bojan Erker, vodja informatike v Mariborskem vodovodu so velik del teh podatkov zbirali in obdelovali ročno, z uporabo Excela. “Del merilnikov v omrežju, ki merijo pretoke in druge parametre, že spremljamo oddaljeno, pri porabnikih pa je odčitavanje še ročno, z radijskimi povezavami. Želeli smo si postopke čim bolj digitalizirati in pridobiti čim več podatkov na daljavo.”

Od ročne obdelave podatkov do pametnih analiz

Distribucijo vode ter stanje vodovodnega sistema v omrežju dnevno spremljajo z več kot 200 merilniki. Distribucija vode je nadzorovana z nadzorno-krmilnim sistemom SCADA, s katerim se izvaja krmiljenje črpalk, prečrpalnic in glavnih ventilov. “Sistem SCADA nam ni zagotavljal ustreznih poročil. Dnevne podatke smo zato zbirali in preračunavali v Excelu. Za pripravo poročil smo porabili tudi deset dni,” je izpostavil Erker.

Uporaba senzorjev ustvarja veliko število podatkov, hkrati pa ni stoodstotna in še vedno zahteva človeško posredovanje, recimo v primeru manjkajočih ali napačnih podatkov ter težav s telekomunikacijami. Da bi izboljšali in pohitrili proces priprave poročil so uvedli Artesov sistem za analizo procesnih podatkov. Ta pridobiva podatke neposredno iz sistema SCADA, ki se po potrebi dopolnijo in nato s podporo orodij umetne inteligence obdelajo in prikažejo v obliki kazalnikov v procesnem analitičnem sistemu.

S hitrejšimi podatki do denarnih prihrankov

V nadzornem centru Mariborskega vodovoda, kjer uporabljajo Artesov analitični sistem za spremljanje delovanja vodovodnega sistema, skrbijo tudi za pripravo poročil. To se je močno pospešilo, pri čemer poročil ni več treba pošiljati prejemnikom po e-pošti, ampak so vsem odgovornim na voljo vsak trenutek preko spleta.

“Kazalniki so enaki, vendar se je drastično skrajšal odzivni čas. Prej smo za pridobivanje poročil porabili dva tedna, sedaj pa rabimo dva dni,” je povedal Erker. Skrajšanje odzivnega časa upravljavcem mariborskega vodovoda omogoča hitrejše odkrivanje anomalij ter ukrepanje. “Če imaš boljši monitoring, se lahko hitreje odzoveš. Če pride do napake, se prej izda nalog za odpravo napake in jo zato prej odpraviš. Hitrejša zaznava napake v prvi vrsti pomeni manj izgub.”

Odkar uporabljajo Artesovo rešitev, so izgube na omrežju zmanjšali za vsaj 2 odstotka. S tem so po količini izgub prišli pod slovensko povprečje. Z zmanjšanjem izgub vode v omrežju so neposredno ustvarili 2-odstoten prihranek električne energije, ki sicer ustvarja podjetju največji materialni strošek. Erker vidi korist Artesove analitične rešitve tudi v pridobivanju kakovostnih podatkov, na osnovi katerih utemeljujejo potrebe po novih naložbah za posodabljanje vodovodnega sistema, z namenom kakovostnejše pitne vode in dodatnega zmanjšanja izgub.

Pametno omrežje zahteva pametne odločitve

V prihodnje načrtujejo, da bodo merjenje količin vode nadgradili z merjenjem porabe energije, s čimer se želijo približati 10-odstotnemu znižanju porabe električne energije. Sistem bodo dopolnili z dodatnimi zmožnostmi za celovit nadzor nad stanjem in še hitrejšo odzivnost. Pri tem želijo odgovornim ponuditi kakovosten odločevalski sistem, ki jim bo omogočal interaktiven mobilni dostop do informacij o delovanju pametnega omrežja.